Pravijo, da vsaka stvar hitro mine in tudi nam je teden minil še prehitro. Samo nekajkrat smo šli spat in že smo se zbudili v megleno petkovo jutro - naš zadnji dan mobilnosti.
Kot se ob zaključku spodobi, smo se se najprej odpravile h gospodu Ryszardu Kłaku, direktorju Centrum Kształcenia Ustawicznego, da smo se mu zahvalile za gostoljubje in mu podarile protokolarno darilo.
Ker smo imele ves vikend zelo natrpan, smo si dopoldne vzele prosto za sprehod po mestu in nakup darilc za domače. Praznih rok pa le ne smemo priti domov, kajne? Na poti, do glavnega mestnega središča, smo se usedle na tramvaj in kot smo kasneje izvedele, je to najstarejši tramvaj, ki še vozi po mestnih ulicah na Poljskem. Pravi zgodovinski trenutek za nas. :)
Čez čas nas je pobral kombi, ki nas je odpeljal do muzeja kruha.
Muzej je nastal, kot zbirka različnih starih predmetov, ki so jih uporabljali za peko kruha, vendar sedaj skriva veliko več. V njem je namreč ogromno predmetov, ki so jih naši predniki uporabljali in za katere sedaj sploh ne vemo, čemu služijo.
V enem prostoru je do potankosti opremljena stara šolska učilnica, v drugem se skriva celotna dnevna soba iz preteklosti, pa še veliko drugih stvari.
Vmes smo imeli tudi delavnico peke kruha, a ker je to zelo obiskan muzej, smo dobili kos testa, ki smo ga poljubno oblikovali in dali pečt.
Ob povratku nas je čakala še zadnja ura poljščine, pri kateri smo utrdili snov in spoznali nekaj novih besed.
Ni komentarjev:
Objavite komentar