Sreda je bila zelo natrpana z različnimi dejavnostmi, tako da se je dan kar naenkrat prevesil v večer. Začelo se je z ogledom Gornješlezijskega muzeja, v katerem imajo tri razstave. Popeljali smo se v tretje nadstropje, kjer nas je pričakala razstava umetniških slik. Ta začasna razstava prikazuje dela poljskih slikarjev iz različnih obdobij. Umetnost je vedno prijetna za oko in tudi tu smo lahko občudovali čudovita dela različnih motivov. Ravno v času, ko smo se mi sprehajali po galeriji, je bila prisotna tudi skupina šoloobveznih otrok. Učiteljica ali kustodinja jim je tako zavzeto in zanimivo razlagala o eni sliki, da smo še mi prisluhnili, čeprav smo bolj malo razumeli.
Nato smo šli nadstropje niže, kjer nas je čakala etnografska zbirka s konca 19. in začetka 20. stoletja šlezijskega področja. Ta razstava nas je še bolj pritegnila, saj smo lahko videli vzporednice z našimi kraji in običaji. Prvi del razstave je bil tematsko razdeljen od otroštva do smrti. Tako smo videli tipična oblačila, nakit, kuhinjske pripomočke, opremljen dnevni prostor. V drugem delu pa so eksponate razstavili na letne čase in na opravila v določenem času. Zbirka je res obsežna in bogata, zato smo si res vzeli čas in jo podrobno preučili. Ker smo bili tako zavzeti, nam je zmanjkalo časa za zadnjo naravoslovno zbirko. Kolikor pa smo na hitro pokukali v zadnji prostor, pa bi tudi ta bila zelo zanimiva.
Ker sta občini Ormož in Bytom povezani že od prej, je naša udeleženka Karmen nekaj časa preživela tudi na občini, kjer se je imela možnost dogovarjati o nadaljnjem projektnem sodelovanju na ravni občin, hkrati pa je spoznavala njihove primere dobrih praks na različnih področjih. Seveda pa tudi ostali nismo bili izključeni iz tega, zato so nas vse povabili na krajše srečanje s podžupanom. Izpostavil je dobro sodelovanje obeh občin in izrazil veselje nad tem, da se tudi druge institucije v občinah povezujejo preko različnih projektov.
Na tem srečanju pa je bila prisotna tudi skupina U3ŽO, ki ima tečaj slovenščine. Tako so oni imeli možnost v praksi uporabiti svoje znanje našega jezika.
Pridružili so se nam tudi na kosilu, kjer smo še naprej vadili in se učili slovensko oz. poljsko (odvisno od zornega kota. 😊)
Na uro poljščine smo že zamudili, a prijazna učiteljica nas je kljub temu sprejela z nasmehom. Na tabli pa nas je že pričakala abeceda in še mnogo drugih besed, ki smo se jih naučili. Pridno smo ponavljali in malo težje zapisovali te njihove dolge in čudne besede.
Za zaključek dneva smo se odpravili na Srednjo šolo za gastronomsko-hotelske storitve. V njihovi veliki kuhinji nas je pričala ekipa dijakov, učiteljice in članice U3ŽO, ki hodijo na kuharski tečaj. Bile smo prijetno presenečene, saj nismo pričakovale tako obsežne ekipe in kuhinje s štirimi otoki. Kuhali smo tri tradicionalne jedi, in sicer: žurek (juha), zelenjavno solato in bline.
Za žurek sem na tej spletni povezavi našla slovenski recept, ki pa ni ravno enak kot recept, po katerem smo kuhali mi.
Zelenjavna solata je spominjala na francosko solato, vendar je bil dodan še kuhan krompir, kuhan gomolj zelene in jabolka.
Blini so sicer tradicionalna ruska jed, a so jo Poljaki prevzeli tudi za svojo tradicionalno jed. Našla sem tudi slovenski recept. K blinom smo pripravili še česnovo omako in dodali prekajenega lososa.
Hrana je bila zelo nasitna, predvsem žurek, kar je posledica rudarskega okolja. Rudarji so namreč potrebovali nasitno jed, ob napornem delu v premogovnikih.
Po večerji smo se sprehodile do naše šole CKU, kjer smo samo še obsedele in poklepetale o današnjem dnevu. Kot zmeraj je bilo prijetno, a polno dogajanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar