Katovice

Tretji dan naše mobilnosti smo namenile Katovicam. Mesto je blizu Bytoma, vendar je večje in bolj razvito, saj so takrat pred leti sprejeli pomembno odločitev in dovolili, da poteka železnica skozi mesto. Tudi to mesto se je, tako kot Bytom, razcvetelo zaradi premogovništva in po zaprtju večine rudnikov, so se morali znajti drugače.

Me smo se, skupaj z nekaterimi člani njihove U3ŽO in Gregorjem, ki je bil naš prevajalec, s tramvajem odpravile do Katovice in se nato sprehodile do Šlezijskega muzeja, ki prikazuje zgodovino tega šlezijskega področja. Šlezija je bila vedno na "prepihu" med različnimi oblastniki (pomembni državami), ki so si jo lastile ravno zaradi bogastva, ki se skriva v zemlji - premoga. Šele po 2. svetovni vojni je večina Šlezije pripadla spet Poljski. Vse to in še več smo izvedele na sprehodu skozi en del njihovega muzeja. Žal je sam muzej preveč obsežen, da bi si ga lahko ogledale v celoti. A najbolj zanimiva stvar pri tem muzeju pa je dejstvo, da je zgrajen iz nekdanjega premogovnika. S tem, ko so morali premogovnike zapreti, so jim spremenili namembnost, in v tem primeru je to muzej. Sredstva so delno pridobili preko evropskih projektov, in kot so nam povedali, nadaljujejo še nadaljnje obnove s pomočjo evropskih projektov. 

Del muzeja Šlezijski muzej

V muzeju

V muzeju

Po ogledu smo se odpravili na avtobusno postajo, kjer smo se vkrcali na avtobus za Nikiszowiec, del Katovic, ki je zgrajen zaradi premogovništva. Ta predel, sestavljen iz večih stanovanjskih zgradb in cerkve sv. Ane, je bil zgrajen za rudarje, ki so delali v bližnjem premogovniku. Značilno je, da so vse zgradbe zgrajene iz rdeče opeke. Sprehodile smo se skozi naselje do središča, si ogledale cerkev, nato pa se v bližnji restavraciji okrepčale s tradicionalnim šlezijskim kosilom. Kaj pa je njihovo tradicionalno kosilo? Juha žurek, goveja rolada z nadevom, rdeče zelje in krompirjevi cmoki. Za njihovo hrano je značilno, da je močna in krepčilna, kar pa glede na njihovo preteklost in težaško delo, ki so ga rudarji opravljali, niti ni čudno. 

V Nikiszowiecu

Po kosilu je pa bil že spet čas za odhod. V Bytomu so nas namreč pričakovali na kuharskem tečaju, zato smo se morale čimprej posloviti in se odpraviti z avtobusom nazaj. A imele smo srečo. Naša izstopna postaja je bila ob velikem trgovskem centru, ki je prav tako zgrajen iz nekdanjega premogovnika. Ja, v Katovicah so res večino rudnikov spremenili, jim dodali novo vsebino in na ta način koristno porabili prazne prostore. Pred odhodom tramvaja pa smo imele še čas za hiter sprehod po trgovskem centru, kjer smo si ogledovale izložbe - če že nakupovale nismo. 

Pred trgovskim centrom. Velika konstrukcija v ozadju je priča o nekdanjem premogovniku.

Kuharski tečaj je potekal na srednji Gastronomsko-hotelirski šoli, kjer imajo veliko kuhinjo za svoje dijake. Tokrat smo jo zasedle me, skupaj s članicami njihovega kuharskega krožka. Z nami so sodelovale učiteljica kuhanja in nekaj dijakinj, ki so nam pomagale s pripravo pierogov. Baje da pierogi niso tipična poljska hrana, ampak ruska. No, nam so bili všeč, zato smo se jih naučile pripravit. 

Najprej je potrebno pripraviti vlečeno testo in nadeve. Mi smo delali dve vrsti pierogov, in sicer pierogi ruski in špinačni pierogi. Za ruske pieroge se pripravi nadev iz pretlačenega kuhanega krompirja, skute in popečene čebule. Oblikujejo se kroglice, ki jih damo na s kozarcem izrezano testo in preložimo na pol ter oblikujem. 

Priprava nadeva za ruske pieroge

Za drugo vrsto pierogov uporabimo dušeno špinačo s česnom in gorgonzolo ter dva kosa s kozarcem izrezanega testa. Pieroge skuhamo in serviramo. Slastni so bili.

Priprava špinačnih pierogov

Pierogi ruski

Špinačni pierogi