Jabolko kakovosti 2019

Ali veste, da mineva že leto dni, kar je Ljudska univerza Ormož prejela nacionalno nagrado Jabolko kakovosti 2019. Nagrado, ki jo podeljuje nacionalna agencija CMEPIUS, smo pridobili predvsem zaradi dejstva, ker je naš projekt Tradicionalna ročna dela nas zbližujejo bil prepoznan kot primer dobre prakse. Takšna nagrada nam pomeni veliko priznanje za naše delu, saj nam da jasno vedeti, da smo kompetentni, vestni, zanesljivi in uspešni pri mednarodnih projektih. In če smo tako dobri na tem področju našega delovanja, smo zagotovo enako dobri tudi na vseh drugih področjih dela, ki jih pokrivamo.

Več o podelitvi nagrad si lahko preberete na tem spletnem naslovu: 

https://www.cmepius.si/novice-in-dogodki/podelitve-priznanj/jabolka-kakovosti-2019/

Primer dobre prakse:

https://www.cmepius.si/knjiznica/primeri-dobrih-praks/dobra-praksa-lu-ormoz/ 

ErasmusDays razstava

Naša nacionalna agencija CMEPIUS in EPALE sta v našem projektu prepoznale raznovrstnost vseživljenjskega učenja, ki smo ga nudili našim udeleženkam mobilnosti in posredno našim udeležencem različnih študijskih krožkov, dejavnosti v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje in drugih delavnic.

Povabili so nas k sodelovanju v foto natečaju oz. na razstavi, ki jo je v okviru #ErasmusDays2018 organizirala francoska nacionalna agencija. 

Predstavitev vseh evropskih projektov, ki na različne načine spodbujajo vseživljenjsko učenje med odraslimi, lahko pogledate na naslednjih povezavah:

- članek na EPALE

- brošura vseh projektov

Predstavitev projekta na FU3ŽO

Naš projekt Tradicionalna ročna dela nas zbližujejo se je uradno zaključil konec avgusta. A to še ne pomeni, da smo projekt pospravili v omaro in nanj pozabili. Naše projektne aktivnosti in dejavnosti še naprej širimo v javnosti in prav tako rade volje pokažemo naše izdelke, ki so nastale v okviru projekta.

Včeraj se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 18. Festival Univerze za tretje življenjsko obdobje. Tudi mi smo dobili priložnost pokazati svoje izdelke na stojnici in predstaviti naš projekt na strokovnem dogodku Dobre prakse vseživljenjskega učenja in izobraževanja.

Na stojnici sta bili prisotni Ljuba Fišer (mentorica v Univerzi za tretje življenjsko obdobje na naši Ljudski in udeleženka prve mobilnosti) in Angela Topolinjak (članica študijskih krožkov na naši Ljudski in udeleženka prve mobilnosti), ki sta prinesli različne izdelke, ki so nastali v času mobilnosti na Poljskem ali po idejah, ki sta jih pridobili na Poljskem. A najpomembnejša je bila orehova potica, ki jo je spekla naša Ljuba.

Ana Janžekovič (vodja projekta) je pa predstavila projekt širši javnosti na strokovnem dogodku. Opisala je cilje in pomen ter rezultate in učinke naših projektnih aktivnosti.

Učinki projekta

Konec avgusta se formalno zaključuje naš projekt Tradicionalna ročna dela nas zbližujejo, s katerim smo našim mentoricam in udeleženkam U3ŽO in študijskih krožkov omogočili pridobivanje novih znanj in izkušenj v poljskem mestu Bytom. Ob koncu projekta in ob pisanju zaključnega poročila se vedno postavlja vprašanje, kakšni pa so bili učinki projekta. Da si na to vprašanje lahko odgovorimo, si moramo najprej zastaviti cilje projekta in na koncu odkljukati, kaj smo dosegli.

Na začetku projekta smo si zastavili naslednje cilje:

• pridobivanje novih tehnik izdelovanja tradicionalnih izdelkov
• krepitev kulturne zavesti in izražanja
• vzpostavitev novih stikov in možnost nadaljnjega sodelovanja
• mednarodno in medgeneracijsko povezovanje
• spoznavanje kulture, običajev, kulinarike in jezika naših projektnih partnerjev
• možnost osebnega napredovanja
• pridobivanje novih izkušenj in idej
• širitev dobre prakse z mednarodnimi projekti
• delitev pridobljenih izkušenj v mednarodnem projektu
• sodelovanje v kulturnem življenju lokalnega okolja

Med projektom smo delali na tem, da cilje dosežemo in zdaj sledi preverjanje doseženih ciljev. Z gotovostjo lahko rečemo, da smo cilje dosegli in pripeljali projekt do uspešnega uradnega zaključka, a učinki bodo delovali še naprej. Kakšni so torej učinki projekta po izvedenih mobilnostih s stališča Ljudske univerze Ormož:

• uspešno izveden študijski krožek Dotik perlic, v katerem so udeleženke ustvarile ogromno lepega nakita
• uspešno izvedena delavnica servietne tehnike s tradicionalnimi poljskimi vzorci
• uspešno izvedena delavnica Poljska kuhinja, na kateri so se udeleženke naučile pripraviti poljske pieroge
• sodelovanje na otvoritvi razstave Ljudske univerze Ormož
• sodelovanje udeleženk mobilnosti na Tednu vseživljenjskega učenja 2018
• predstavitev projekta na 18. Festivalu U3ŽO v Ljubljani, ki bo 1. oktobra 2018
• predstavitev projekta na ErasmusDays2018 foto natečaju, ki bo 12. in 13. oktobra 2018 v Parizu
• načrtovanje in priprava novih mednarodnih projektov (Erasmus+, Evropa za državljane)
• ...

Prepričani pa smo, da bi udeleženke mobilnosti znale našteti še več prednosti, izkušenj in idej, ki so jih pridobile, s tem ko so se podale z nami v Bytom.

Poljska kuhinja

Ko smo bile na Poljskem, smo se (na)učile pripravljati pieroge - vrste cmokov z različnimi nadevi. V sodelovanju z Marto Gregorc in Turističnim kulturnim društvom Ivanjkovci smo se odločili pripraviti kulinarično delavnico Poljska kuhinja, kjer smo pripravili pieroge. Delavnica je potekala v okviru Tedna vseživljenjskega učenja.

Dobili smo se v petek zvečer pri teti Marti, kjer je delavnica potekala. Marjeta je pripravila še szarlotko, njihovo jabolčno pito, da je bil večer res poljsko obarvan.

Začele smo torej s sladko predjedjo, da smo se vse zbrale in poklepetale o naših izkušnjah. Nato pa se je začelo resno delo.

Najprej je bilo potrebno umestiti vlečeno testo. Pri tem je treba biti pazljiv, saj v testu ne sme biti nič luknjic. 

Dajanje prvih napotkov za pripravo testa

Gnetenje testa

Vmes smo druge udeleženke pripravljale različne nadeve: kuhan krompir s skuto in popečeno čebulo, blanširana špinača s česnom, mocarelo in feto sirom ter popraženo mleto mešano meso.

Priprava nadeva

Priprava nadeva

Krompirjevo-skutni nadev

Ko je bilo testo pripravljeno, smo ga razvaljali in s kozarcem narezali na kroge. V te kroge smo potem dajali nadev in jih oblikovali.

Oblikovanje pierogov

Delamo

Priprava špinačnih pierogov

Pripravljene pieroge smo skuhali v slani vodi in jih nato servirali. Za dekoracijo smo uporabili sveže špinačne liste, domačo redkvico, popečeno slanino. Pripravili pa smo tudi omako iz plesnivega sira in smetane za kuhanje.

Vse udeleženke so polno zaposlene

Med pripravo smo ugotovile, da je to res veliko dela in "packarije" preden so pierogi pripravljeni. A če jih delamo na zalogo, pa se splača. 

Kaj pa okus? Bili so slastni in sitostni - tako zelo, da nam je skoraj zmanjkalo prostora za szarlotko.

Skupinska

Ženske pa ne bi bile ženske, če ne bi začele razglabljati o nakitu. In kar naenkrat smo imele na pultu perlice in vrvice in že smo začele delati. A časa ni bilo, zato smo se dogovorile, da se srečamo še enkrat in pripravimo delavnico izdelovanja nakita. 

Izdelovanje nakita

Predstavljamo se na razstavi

Ljudska univerza Ormož vsako leto pripravi razstavo študijskih krožkov, na kateri se pokažejo različni izdelki, ki so jih naše krožkarice pripravile čez leto.

Letošnje leto smo razstavo razširili, med drugim smo predstavili tudi naš projekt Tradicionalna ročna dela nas zbližujejo.

Tako smo postavile na ogled ročna dela, ki smo jih dobili in izdelali v času naše mobilnosti na Poljskem. Pripravili smo plakat z vsemi podatki o projektu ter pripravili Power Point predstavitev s fotografijami z obeh mobilnosti. Nastavili smo tudi propagandno gradivo, ki smo ga dobili ob ogledih različnih muzejev. Ena udeleženka pa je spekla tudi szarlotko - poljsko tradicionalno jabolčno pito.

Szarlotka - jabolčna pita

A naš projekt ni samo to, kar smo udeleženke mobilnosti doživele, videle in naredile, ko smo bile pri naših projektnih partnerjih.

Projekt je tudi to, kako so te naše udeleženke svoje novo znanje in ideje prenesle v naše okolje ter kakšen vpliv so njihove ideje imele delo drugih skupin. Vpliv novih idej je bil viden skoraj pri vseh drugih ustvarjalnih krožkih - tako se je predstavljal študijski krožek Dotik perlic, ki ga je predlagala ena izmed naših udeleženk. Pri drugem krožku so s perlicami okrasili velikonočna jajca. Na delovni terapiji so izdelovali origami iz papirja in ustvarili čudovite izdelke (plakat, šopek rož, srca...).

Slike povedo več kot tisoč besed. 

Plakata na levem panoju so ustvarili na delovni terapiji

Plakat o našem projektu

Izdelki, ki smo jih naredili ali dobili na delavnicah na mobilnosti

Nakit iz perlic, servietna tehnika, vitraž

Nakit iz perlic, servietna tehnika, vitraž

Nakit iz perlic, servietna tehnika, vitraž, čipke

Origami in propagandno gradivo

Lev - simbol mesta Bytom

Na naslovnici biltena U3ŽO

Šopek so ustvarili na delovni terapiji

Rajko Košič - naš voznik

V poljsko mesto Bytom smo se v okviru naše projekta podali dvakrat. Za tako dolgo pot smo potrebovali prevoz, nekoga, ki nas bo zanesljivo pripeljal na naš cilj in nas potem odpeljal tudi nazaj domov. Vključno z našo prtljago, ki pri ženskah res ni minimalna. 

Za pomoč smo se obrnili k našim sosedom - k Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ormož. Oni namreč razpolagajo s kombijem in tudi s pripravljenostjo pomagati nam. Naš voznik je bil Rajko Košič - predsednik PGD Ormož, ki nas je na obe mobilnosti pripeljal varno in zanesljivo.

Rajko Košič

PGD Ormož je osrednja gasilska enota v Občini Ormož in hkrati po pooblastilu Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje gasilska enota širšega pomena. To pomeni, da zagotavljajo javno gasilsko službo, ki obsega pomoč ob požarih, naravnih in civilizacijskih nesrečah, ujmah, toči, žledu, neurjih, plazovih, poplavah, reševanju živali; hkrati pa jim je zaupano tudi posredovanje in reševanje človeških življenj v primeru nesreč na cesti in železnici, reševanje v nesrečah, kjer so prisotne nevarne snovi, ter v primeru reševanja na vodi. Naloge širšega pomena izvajajo na teritoriju celotne Upravne enote Ormož (občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi), po potrebi drugod po državi in izven. Društvo spada po slovenski zakonodaji v IV. kategorijo prostovoljnih gasilskih enot, kar pomeni da morajo zagotoviti najmanj 54 psihofizično usposobljenih in opremljenih gasilcev. Vozni park obsega 6 vozil, gasilski reševalni čoln ter priklopnik z motorno brizgalno. Društvo šteje 133 članov, od tega 19 mladine. V društvu sta dva redno zaposlena delavca, ki izvajata vzdrževanje in periodične preglede gasilnih aparatov in hidrantnih omrežij pri poslovnih partnerjih in prebivalcih. Dobro sodelujejo s šolami in vrtci, saj vsako leto organizirajo dan odprtih vrat. Po službeni plati odlično sodelujejo s policijsko postajo in enoto nujne medicinske pomoči Ormož, Civilno zaščito občine Ormož ter z Gasilsko zvezo Ormož in ostalimi gasilskimi društvi.